Zemljevid - Solkan

Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020). Leta 1988 je kraj ponovno pridobil status samostojnega naselja, ki ga je izgubil leta 1955, ko je bil z uvedbo komunalnega sistema priključen k Novi Gorici. Najbolj je znan po Sveti gori, Solkanskem mostu, ki ima najdaljši kamniti lok na svetu, in po kajakaštvu po Soči. Zatonu gospodarstva, ki smo mu bili priča v zadnjih desetletjih, sledi razcvet industrije in storitvenega sektorja, predvsem turizma. Solkan obsega naslednje predele: Na Bregu, Na Potoku, V Doru, Ščedne, Žabji kraj, Klošter, Čahalne, Drage, Gorišček.

Prva omemba Solkana sega v leto 1001, ko je bil omenjen poleg naselbine Gorica v listini cesarja Otona III. Gorica je omenjena kot »villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«, kastel Solkan v isti listini pa »castellum Siliganum«. Verjetno začetki kastela Solkana sodijo že v langobardsko dobo in je imel takrat večji pomen kot Gorica, kajti kot kastel je združeval vojaške, upravne, sodne in cerkvene funkcije prostora spodnje Vipavske doline ob izhodu v Furlanijo. Goriški grofje, nasledniki Spanheimov se od srede 12. stoletja začnejo imenovati po Gorici. To ozemlje so obvladovali do svojega izumrtja leta 1500, ko je prišlo pod Habsburžane. Habsburžani so nato obvladovali ozemlje do razpada monarhije oz. prve svetovne vojne, ko je prišlo do izseljevanja prebivalstva in italijanske zasedbe ter skoraj popolnega porušenja kraja. Leta 1544 je bila posvečena cerkev na Sveti Gori oz. Skalnici. V Solkanu so leta 1597 začeli voditi krstne knjige. Konec 17. stoletja je tudi ta kraj prizadela kuga in umrlo je kar 112 ljudi, kar je za tako majhen kraj velik podatek. Prvi resni podatki o prebivalstvu v kraju so bili objavljeni z novim katastrom leta 1830, ki je ponudil širok opis kraja, ki je imel 1165 prebivalcev. Med njimi je bilo 586 moških in 579 žensk, ki so živeli v 123 hišah. Družin je bilo sicer 242. Kraj je imel tudi dve cerkvi, v okolici pa je bilo še 50 hiš in cerkev na Sveti Gori (681m nmv). To je spadalo pod zemljiško gospostvo Grafenberg. Solkan je bil prizadet predvsem v prvi svetovni vojni, ko je bil kraj skoraj popolnoma porušen in prebivalstvo večinoma izseljeno. Z veliko vojno so zaznamovani tudi okoliški hribi - Sabotin, Škabrijel in Skalnica oz. Sveta Gora. Na hribu Sabotin, kjer stojijo ostanki cerkvice sv.Valentina, je bil v zadnjem času dourejen "Park miru". Tukajšnja flora in fauna bistveno označujeta tako kulturne, kot tudi podnebne spemembe. Pristnost sredozemskega, alpskega in kraškega sveta, tako pomembno definirajo tukajšnje življenje.